Digitalna Bistrica ob Sotli

Voda poleg naravnega vira predstavlja strateško prednost in temelj dolgoročne družbene ter gospodarske stabilnosti. Slovenija se uvršča med vodno najbogatejše države v Evropi, z visoko kakovostjo pitne vode in široko dostopnostjo nadzorovanih vodovodnih sistemov za velik delež prebivalcev.

Razvejana mreža rek, jezer in podzemnih vodnih virov predstavlja pomemben naravni kapital, ki vpliva na javno zdravje, razvoj gospodarstva, prehransko varnost in odpornost na podnebne spremembe. Prav zato postaja trajnostno upravljanje z vodami vse bolj strateška tema, ne le z vidika okoljske odgovornosti, temveč tudi konkurenčnosti in dolgoročne odpornosti družbe.

Mednarodni dan voda nas opominja, da ohranjanje kakovosti in dostopnosti vodnih virov ni samoumevno, temveč zahteva premišljene odločitve, sodelovanje in jasno vizijo prihodnosti.

Njena "večna" integriteta se je sesula v prah in pepel.

Piše: Igor Omerza*

Kdo bi si v času trajanja propadle socialistične Jugoslavije mislil, da bi lahko konfidentka jugoslovanske tajne komunistične policije leta 2024 postala evropska komisarka! Od konca Jugoslavije (v Sloveniji) je minilo že 35 let in s tem je že davno pokončana Udba, očitno ne docela, prodrla v samo politično srce demokratičnega dela stare celine!

Govorim seveda o Slovenki, komisarki za širitev, ki ji je ime Marta Kos. Najmanj od leta 1987 pa so ji v slovenjgraški Udbi (uradno Center SDV Slovenj Gradec) nadeli, bogsigavedi zakaj, kodno ime Tara. Pozneje, konec leta 1989 ali pa v začetku naslednjega leta pa so jo tajni policaji iz Slovenj Gradca povišali v sodelavko s kodnim imenom Blanka. Skovanka njenih kodnih udbaških imen TaraBlanka me neustavljivo spominja na popevko Paloma Blanca (Beli golob).

Ob tem moram tehnično pojasniti nekatere stvari. Za jugoslovansko tajno politično policijo se je udomačilo ponarodelo, po

Gobarsko društvo Ribnica je 21. 3. 2026 organiziralo skupinsko nabiranje marčnih polževk (Hygrophorus marzuolus).

Dogodka so se udeležili trije naši člani.

Sprva se je zdelo, da ne bo bere. Na determinaciji pa smo bili prijetno presenečeni nad pestrostjo najdb. Poleg marčnic smo našli različne vrste gob, kot npr. zgodnja gostolistka, navadna žveplenjača, jelenova ščitovka, jelkina pološčenka, sljudnati tintovec, užitni smrček …

Bilo je lepo, zanimivo in poučno. Hvala organizatorjem za povabilo in vsem prisotnim na prijetnem druženju.

Ste vedeli, da lahko določene snovi, ki nastajajo med pripravo hrane na visoki temperaturi, močno vplivajo na vaše zdravje in celo pospešijo staranje? Najnovejše raziskave razkrivajo, da so prav te spojine povezane z večjim tveganjem za razvoj kroničnih bolezni, kot so sladkorna bolezen, bolezni srca ter celo rak. A veliko ljudi niti ne ve, kako pogosto so izpostavljeni tem nevarnostim in kako jih lahko z enostavnimi spremembami zmanjšajo. Vas zanima, katere navade pri pripravi hrane in prehranjevanju vplivajo na vaše zdravje bolj, kot si mislite? Preberite več v našem prispevku! 👇

🤔

#vemkajjem #hranila #kuhanje #pari #zdravje

https://vemkajjem.si/clanek7644

Slovenija je ena najbolj gozdnatih držav v Evropski uniji, saj njeni gozdovi pokrivajo približno 58 % površine države oziroma več kot 1,18 milijona hektarjev, kar jo uvršča tik za Finsko in Švedsko. Gre za pomemben naravni kapital, ki prispeva k ohranjanju biotske raznovrstnosti, stabilnosti podnebja in razvoju gozdno-lesne verige.

Posebnost slovenskih gozdov je tudi njihova struktura lastništva, saj je več kot tri četrtine gozdnih površin v zasebni lasti. Ob pestrem naboru več kot 70 drevesnih vrst ter uravnoteženi sestavi listavcev in iglavcev to še dodatno poudarja pomen dolgoročnega, odgovornega upravljanja.

Prav skrb za gozdove danes neposredno vpliva na kakovost prostora, v katerem živimo, ter na trajnostni razvoj družbe in gospodarstva v prihodnje.

Vabljeni na zanimivo in poučno predavanje Gojenje gob in njihovi zdravilni učinki, kjer bomo odkrivali, kako lahko gobe prispevajo k našemu zdravju in kako jih lahko uspešno gojimo tudi sami.

Predaval bo doc. dr. Andrej Gregori, biotehnolog, raziskovalec, podjetnik z dolgoletnimi izkušnjami na področju uporabnosti gob za prehrano in zdravje.

Na predavanju bomo izvedeli:
• katere vrste gob najpogosteje gojimo in kako,
• kakšni so zdravilni učinki posameznih zdravilnih gob in klinične študije, ki jih potrjujejo,
• kako zdravilne glive in gobe vplivajo za naše zdravje in počutje.

Kdaj: petek, 17. april 2026, ob 18. uri
Kje: Kulturni center Semič, Prosvetna ulica 4, 8333 Semič

Vstop je prost, Vljudno vabljeni.

Aktivnost izvajamo v sklopu projekta LEADER/CLLD – Izobraževalni center za glive, ki ga je potrdila LAS Dolenjska in Bela krajina in je sofinanciran iz sredstev Evropskega sklada za regionalni razvoj.

Voda poleg naravnega vira predstavlja strateško prednost in temelj dolgoročne družbene ter gospodarske stabilnosti. Slovenija se uvršča med vodno najbogatejše države v Evropi, z visoko kakovostjo pitne vode in široko dostopnostjo nadzorovanih vodovodnih sistemov za velik delež prebivalcev.

Razvejana mreža rek, jezer in podzemnih vodnih virov predstavlja pomemben naravni kapital, ki vpliva na javno zdravje, razvoj gospodarstva, prehransko varnost in odpornost na podnebne spremembe. Prav zato postaja trajnostno upravljanje z vodami vse bolj strateška tema, ne le z vidika okoljske odgovornosti, temveč tudi konkurenčnosti in dolgoročne odpornosti družbe.

Mednarodni dan voda nas opominja, da ohranjanje kakovosti in dostopnosti vodnih virov ni samoumevno, temveč zahteva premišljene odločitve, sodelovanje in jasno vizijo prihodnosti.

Njena "večna" integriteta se je sesula v prah in pepel.

Piše: Igor Omerza*

Kdo bi si v času trajanja propadle socialistične Jugoslavije mislil, da bi lahko konfidentka jugoslovanske tajne komunistične policije leta 2024 postala evropska komisarka! Od konca Jugoslavije (v Sloveniji) je minilo že 35 let in s tem je že davno pokončana Udba, očitno ne docela, prodrla v samo politično srce demokratičnega dela stare celine!

Govorim seveda o Slovenki, komisarki za širitev, ki ji je ime Marta Kos. Najmanj od leta 1987 pa so ji v slovenjgraški Udbi (uradno Center SDV Slovenj Gradec) nadeli, bogsigavedi zakaj, kodno ime Tara. Pozneje, konec leta 1989 ali pa v začetku naslednjega leta pa so jo tajni policaji iz Slovenj Gradca povišali v sodelavko s kodnim imenom Blanka. Skovanka njenih kodnih udbaških imen TaraBlanka me neustavljivo spominja na popevko Paloma Blanca (Beli golob).

Ob tem moram tehnično pojasniti nekatere stvari. Za jugoslovansko tajno politično policijo se je udomačilo ponarodelo, po

Gobarsko društvo Ribnica je 21. 3. 2026 organiziralo skupinsko nabiranje marčnih polževk (Hygrophorus marzuolus).

Dogodka so se udeležili trije naši člani.

Sprva se je zdelo, da ne bo bere. Na determinaciji pa smo bili prijetno presenečeni nad pestrostjo najdb. Poleg marčnic smo našli različne vrste gob, kot npr. zgodnja gostolistka, navadna žveplenjača, jelenova ščitovka, jelkina pološčenka, sljudnati tintovec, užitni smrček …

Bilo je lepo, zanimivo in poučno. Hvala organizatorjem za povabilo in vsem prisotnim na prijetnem druženju.

Ste vedeli, da lahko določene snovi, ki nastajajo med pripravo hrane na visoki temperaturi, močno vplivajo na vaše zdravje in celo pospešijo staranje? Najnovejše raziskave razkrivajo, da so prav te spojine povezane z večjim tveganjem za razvoj kroničnih bolezni, kot so sladkorna bolezen, bolezni srca ter celo rak. A veliko ljudi niti ne ve, kako pogosto so izpostavljeni tem nevarnostim in kako jih lahko z enostavnimi spremembami zmanjšajo. Vas zanima, katere navade pri pripravi hrane in prehranjevanju vplivajo na vaše zdravje bolj, kot si mislite? Preberite več v našem prispevku! 👇

🤔

#vemkajjem #hranila #kuhanje #pari #zdravje

https://vemkajjem.si/clanek7644

Slovenija je ena najbolj gozdnatih držav v Evropski uniji, saj njeni gozdovi pokrivajo približno 58 % površine države oziroma več kot 1,18 milijona hektarjev, kar jo uvršča tik za Finsko in Švedsko. Gre za pomemben naravni kapital, ki prispeva k ohranjanju biotske raznovrstnosti, stabilnosti podnebja in razvoju gozdno-lesne verige.

Posebnost slovenskih gozdov je tudi njihova struktura lastništva, saj je več kot tri četrtine gozdnih površin v zasebni lasti. Ob pestrem naboru več kot 70 drevesnih vrst ter uravnoteženi sestavi listavcev in iglavcev to še dodatno poudarja pomen dolgoročnega, odgovornega upravljanja.

Prav skrb za gozdove danes neposredno vpliva na kakovost prostora, v katerem živimo, ter na trajnostni razvoj družbe in gospodarstva v prihodnje.

Vabljeni na zanimivo in poučno predavanje Gojenje gob in njihovi zdravilni učinki, kjer bomo odkrivali, kako lahko gobe prispevajo k našemu zdravju in kako jih lahko uspešno gojimo tudi sami.

Predaval bo doc. dr. Andrej Gregori, biotehnolog, raziskovalec, podjetnik z dolgoletnimi izkušnjami na področju uporabnosti gob za prehrano in zdravje.

Na predavanju bomo izvedeli:
• katere vrste gob najpogosteje gojimo in kako,
• kakšni so zdravilni učinki posameznih zdravilnih gob in klinične študije, ki jih potrjujejo,
• kako zdravilne glive in gobe vplivajo za naše zdravje in počutje.

Kdaj: petek, 17. april 2026, ob 18. uri
Kje: Kulturni center Semič, Prosvetna ulica 4, 8333 Semič

Vstop je prost, Vljudno vabljeni.

Aktivnost izvajamo v sklopu projekta LEADER/CLLD – Izobraževalni center za glive, ki ga je potrdila LAS Dolenjska in Bela krajina in je sofinanciran iz sredstev Evropskega sklada za regionalni razvoj.

Voda poleg naravnega vira predstavlja strateško prednost in temelj dolgoročne družbene ter gospodarske stabilnosti. Slovenija se uvršča med vodno najbogatejše države v Evropi, z visoko kakovostjo pitne vode in široko dostopnostjo nadzorovanih vodovodnih sistemov za velik delež prebivalcev.

Razvejana mreža rek, jezer in podzemnih vodnih virov predstavlja pomemben naravni kapital, ki vpliva na javno zdravje, razvoj gospodarstva, prehransko varnost in odpornost na podnebne spremembe. Prav zato postaja trajnostno upravljanje z vodami vse bolj strateška tema, ne le z vidika okoljske odgovornosti, temveč tudi konkurenčnosti in dolgoročne odpornosti družbe.

Mednarodni dan voda nas opominja, da ohranjanje kakovosti in dostopnosti vodnih virov ni samoumevno, temveč zahteva premišljene odločitve, sodelovanje in jasno vizijo prihodnosti.

Njena "večna" integriteta se je sesula v prah in pepel.

Piše: Igor Omerza*

Kdo bi si v času trajanja propadle socialistične Jugoslavije mislil, da bi lahko konfidentka jugoslovanske tajne komunistične policije leta 2024 postala evropska komisarka! Od konca Jugoslavije (v Sloveniji) je minilo že 35 let in s tem je že davno pokončana Udba, očitno ne docela, prodrla v samo politično srce demokratičnega dela stare celine!

Govorim seveda o Slovenki, komisarki za širitev, ki ji je ime Marta Kos. Najmanj od leta 1987 pa so ji v slovenjgraški Udbi (uradno Center SDV Slovenj Gradec) nadeli, bogsigavedi zakaj, kodno ime Tara. Pozneje, konec leta 1989 ali pa v začetku naslednjega leta pa so jo tajni policaji iz Slovenj Gradca povišali v sodelavko s kodnim imenom Blanka. Skovanka njenih kodnih udbaških imen TaraBlanka me neustavljivo spominja na popevko Paloma Blanca (Beli golob).

Ob tem moram tehnično pojasniti nekatere stvari. Za jugoslovansko tajno politično policijo se je udomačilo ponarodelo, po

Gobarsko društvo Ribnica je 21. 3. 2026 organiziralo skupinsko nabiranje marčnih polževk (Hygrophorus marzuolus).

Dogodka so se udeležili trije naši člani.

Sprva se je zdelo, da ne bo bere. Na determinaciji pa smo bili prijetno presenečeni nad pestrostjo najdb. Poleg marčnic smo našli različne vrste gob, kot npr. zgodnja gostolistka, navadna žveplenjača, jelenova ščitovka, jelkina pološčenka, sljudnati tintovec, užitni smrček …

Bilo je lepo, zanimivo in poučno. Hvala organizatorjem za povabilo in vsem prisotnim na prijetnem druženju.

Ste vedeli, da lahko določene snovi, ki nastajajo med pripravo hrane na visoki temperaturi, močno vplivajo na vaše zdravje in celo pospešijo staranje? Najnovejše raziskave razkrivajo, da so prav te spojine povezane z večjim tveganjem za razvoj kroničnih bolezni, kot so sladkorna bolezen, bolezni srca ter celo rak. A veliko ljudi niti ne ve, kako pogosto so izpostavljeni tem nevarnostim in kako jih lahko z enostavnimi spremembami zmanjšajo. Vas zanima, katere navade pri pripravi hrane in prehranjevanju vplivajo na vaše zdravje bolj, kot si mislite? Preberite več v našem prispevku! 👇

🤔

#vemkajjem #hranila #kuhanje #pari #zdravje

https://vemkajjem.si/clanek7644

Slovenija je ena najbolj gozdnatih držav v Evropski uniji, saj njeni gozdovi pokrivajo približno 58 % površine države oziroma več kot 1,18 milijona hektarjev, kar jo uvršča tik za Finsko in Švedsko. Gre za pomemben naravni kapital, ki prispeva k ohranjanju biotske raznovrstnosti, stabilnosti podnebja in razvoju gozdno-lesne verige.

Posebnost slovenskih gozdov je tudi njihova struktura lastništva, saj je več kot tri četrtine gozdnih površin v zasebni lasti. Ob pestrem naboru več kot 70 drevesnih vrst ter uravnoteženi sestavi listavcev in iglavcev to še dodatno poudarja pomen dolgoročnega, odgovornega upravljanja.

Prav skrb za gozdove danes neposredno vpliva na kakovost prostora, v katerem živimo, ter na trajnostni razvoj družbe in gospodarstva v prihodnje.

Vabljeni na zanimivo in poučno predavanje Gojenje gob in njihovi zdravilni učinki, kjer bomo odkrivali, kako lahko gobe prispevajo k našemu zdravju in kako jih lahko uspešno gojimo tudi sami.

Predaval bo doc. dr. Andrej Gregori, biotehnolog, raziskovalec, podjetnik z dolgoletnimi izkušnjami na področju uporabnosti gob za prehrano in zdravje.

Na predavanju bomo izvedeli:
• katere vrste gob najpogosteje gojimo in kako,
• kakšni so zdravilni učinki posameznih zdravilnih gob in klinične študije, ki jih potrjujejo,
• kako zdravilne glive in gobe vplivajo za naše zdravje in počutje.

Kdaj: petek, 17. april 2026, ob 18. uri
Kje: Kulturni center Semič, Prosvetna ulica 4, 8333 Semič

Vstop je prost, Vljudno vabljeni.

Aktivnost izvajamo v sklopu projekta LEADER/CLLD – Izobraževalni center za glive, ki ga je potrdila LAS Dolenjska in Bela krajina in je sofinanciran iz sredstev Evropskega sklada za regionalni razvoj.